Marjan Petač je z usnjarstvom povezan prek svojih prednikov, s to dejavnostjo se je namreč ukvarjal že njegov ded Franc Barbič, ki je strojil kože in z njimi trgoval. Dedu je v delavnici pomagala tudi Marjanova mama in kasneje svoje znanje prenesla na sina. Marjan je danes eden redkih nosilcev tega znanja, ki ga je pridobival preko literature, učenja od starih mojstrov, ljudi, ki so v Škofjeloških hribih še živeli samooskrbno in preko različnih sodelovanj z restavratorji in drugimi strokovnjaki. Svojo usnjarsko delavnico je ustanovil leta 1985.
Na razstavi izpostavljamo delo usnjarja in usnjarske postopke z namenom osvetljevanja tega nepoznanega in redkega dela. Izpostavljamo tudi končne izdelke, ki nosijo svoje zgodbe in posebnosti.
Marjan Petač se od samih začetkov posveča ročni obdelavi kož, ki temelji na uporabi naravnih materialov in postopkih strojenja. V njegovi delavnici nastaja taninsko vegetabilno usnje. Ta način strojenja z uporabo lesnih taninov kostanja, hrasta ali smreke velja za enega najstarejših načinov predelave surovih kož v usnje. Praktične napotke zanj je Marjan pridobival od ljudi, ki živijo na hribovskih kmetijah v Polhograjskem in Škofjeloškem hribovju, kjer so do druge svetovne vojne za samooskrbo strojili kože živali, ki so jih redili. Taninsko usnje je strojeno z izključno naravnimi sestavinami, brez kromovih spojin, zato dobi drugačne lastnosti in je tako med drugim primerno za izdelavo rekonstrukcij starih knjižnih vezav.
Posebnost Marjanovega dela pa sta tudi izdelava belega galunskega usnja in najžlahtnejše delo, ki ga opravlja – izdelava pergamenta.
Recept za izdelavo belega galunskega usnja Marjana spremlja že iz časov služenja vojaškega roka, ko mu je pod roke prišla knjiga o usnjarstvu iz 19. stoletja, iz katere si je ta recept, takrat brez kakšnega posebnega cilja, izpisal in shranil. Pri tem načinu strojenja gre za kombinacijo mineralnega in mastnega strojenja, pri čemer se uporablja izključno visokokakovostne naravne sestavine: galun, kuhinjsko sol, pšenično moko, jajčni rumenjak in oljčno olje.
Pergament prav tako izdeluje ročno po recepturah iz srednjega veka, znanje o njem pa je pridobil od uglednih strokovnjakov, med drugim dr. Jedert Vodopivec in mag. Blanke Avguštin Florjanovič iz Centra za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije in prof. Christopherja Clarksona iz Oxforda, mednarodne avtoritete na področju ohranjanja in restavriranja srednjeveških knjig. Poseben dosežek je vključitev vzorcev Marjanovega pergamenta v referenčno kolekcijo vzorcev materialov za analizo umetniških predmetov in kulturne dediščine Inštituta za konservatorstvo Getty (GCI) v Los Angelesu.
Pergament se uporablja v knjigoveštvu, restavratorstvu, kaligrafiji, tiskanju in za opne bobnov. Razstavo smo obogatili tudi z izobraževalnim videom o izdelavi pergamenta in rekonstrukciji srednjeveških kodeksov v produkciji Bayerischer Rundfunk iz leta 1994. Dostop do gradiva nam je omogočila restavratorka in konservatorka Jedert Vodopivec.
Na razstavi je predstavljen še en poseben izdelek, ki je rezultat Marjanovega sodelovanja z Janezom Jocifom, strokovnjakom za historično glasbo in ples. Skupaj sta iz zgodovine obudila renesančni boben, ti bobni so posebni tudi zato, ker so bili izdelani za uprizoritev Škofjeloškega pasijona leta 1999 in so del procesije še danes.
Vljudno vabljeni, da si razstavo ogledate od blizu v Rokodelskem centru Škofja Loka na Mestnem trgu 34. Na ogled bo do sobote, 16. 5. 2026.
Spletna stran je nastala v okviru projekta "Zaljubljeni v ustvarjalnost". Naložbo sofinancira Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Za vsebino je odgovorna Razvojna agencija Sora.
