PODZEMLJE IN ZRAK, 2025
skupinsko tekstilno delo
mešane tekstilne tehnike
Kolektiv Kreativnice, ki deluje v okviru Sodobnega tekstilnega centra Kreativnice, se s tekstilom ukvarja na način raziskovanja različnih tem od trajnosti, sobivanja, solidarnosti in aktivnega delovanja ter komentiranja različnih življenjskih prostorov in kontekstov. To raziskovanje prepleta perspektive, ustvarjalne pristope in izraze štirih avtoric, med njimi išče sinergije, povezave ter vizualno celoto končnega dela.
Skupinsko tekstilno delo Podzemlje in zrak je večslojno, večdelno in lokacijsko specifično »site-specific«. Kompozicija del Zastava (skupno delo), Zračenje (Silva Horvat), Vdih (Anja Musek), Globoko pod zemljo (Lili Panjtar) in Obzorje (Nina Vastl Štefe) obravnava življenje in
identiteto Idrije, ki jo je skozi zgodovino tako močno definiral in zaznamoval rudnik živega srebra. Iz podzemlja so ljudje črpali vire za življenje na površju, a meja med njima je izjemno krhka. Vsa dela se tako neizbežno ukvarjajo z nasprotji in dvojnostjo svetlobe in teme; ujetosti in svobode; življenja in smrti; preteklosti in sedanjosti; specifike in univerzalnosti; spomina in trenutka sedanjosti.
ZASTAVA, 2025
Silva Horvat, Anja Musek, Lili Panjtar, Nina Vastl Štefe
Dimenzije: 280 x 600 cm
Tehnika: kolažiranje in strojno šivanje tekstila
Material: laneno platno
Zastava predstavlja rudnik, rudo, kapljico živega srebra, podzemlje in zrak na površini. Vse to je ujeto v abstraktno, svetlo, zračno in optimistično sliko in obliko ter lahkotno premikanje v vetru. Zastava je čisto nasprotje in kontrast pravi rudarski zastavi in tako poudarja zasuk, premik in obrat.
Zastava je nameščena na kovinsko zunanjo konstrukcijo za dvigalo na Jožefovem jašku. Skupaj z ostalimi deli tvori prostorsko postavitev in perspektivo ter vzpostavlja povezavo med različnimi višinskimi nivoji celotnega tehničnega sistema na tej lokaciji. Spodaj je kamšt, v sredini je nivo z rakami in umetniškimi deli, na zgornjem nivoju pa dominantna kovinska konstrukcija z zastavo.
Upodablja rudnik, rudo, kapljico živega srebra, podzemlje in zunanji zrak v abstraktni, svetli, zračni obliki – poudarja zasuk, premik ter obrat.
GLOBOKO POD ZEMLJO, 2025
Lili Panjtar
Material: bombažna jadrovina
Tehnike: mešana tehnika – ročno barvanje z rjo in črno barvo, ročno prenašanje fotografij na platno; strojno in ročno šivanje, vezenje
Dimenzije: cca. 5 x 1 m / kos
ZRAK je brez barve, vonja in okusa, je neviden. Je kompozicija plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in tvori njeno atmosfero. Kisik v zraku je vitalnega pomena za vsa živa bitja. Sestava zraka se z višino spreminja, na višjih mestih je zrak redkejši. Z naraščajočo globino je oskrba z zrakom otežena.
Raziskujem težaško delo idrijskih rudarjev globoko pod površjem, v vlažnih, temnih, nevarnih rudniških rovih. Kako surovo – preživeti domala celo svoje življenje v globoki črnini rovov, v pomanjkanju zraka – biti izpostavljen surovim razmeram in materialom – imeti srečo pri kopanju rude in istočasno nesrečo, ko te živo srebro počasi zastruplja. Pustiti mladost v rovih in nikdar vedeti, kaj ti prinaša dan – prideš spet gor, na zrak? Ali pa za vedno ostaneš v črnini? Iščem kontraste in vzporednice – zgoraj/spodaj, svetloba/tema, na zraku/ v pomanjkanju zraka.
Globoko v idrijskih rovih so kopali tudi cinabaritno rudo. Spominja me na rjo, ki nastane v procesu korozije železa, ko je le-to izpostavljeno zunanjim vplivom. S pomočjo kisika / oksidacije in vlage dobim trajno barvo, ki na surovi jadrovini za vedno pusti sledi. Kot jama na rudarju. Čutim globoko spoštovanje do teh mož, ki so se že kot dečki spuščali v jamo. V temo. V črnino.
Težaško delo v rudniku živega srebra globoko v rovih dojemam kot skupek kontrastov – svetloba/tema, zgoraj/spodaj, na zraku/ v pomanjkanju zraka – in rudar je vedno nekje vmes.
Fotografije: Fototeka Mestnega muzeja Idrija.
Zahvala: Svet metraže je doniral manjšo balo (18 m) poškodovane bombažne jadrovine.
VDIH, 2025
Anja Musek
Material: ročno ustvarjena volnena polst
Tehnika: 3d brezšivna tehnika mokrega polstenja
Dimenzije: 280 x 80 x 80 cm
Polsteno delo Vdih je poklon idrijskim rudarjem – posameznikom, ki so vsak dan znova tvegali življenje za delo v temačnih rovih. Pet stoletij so v Idriji kopali živo srebro. Vsako jutro so se zbrali v prizivnici, kjer so jih zabeležili s številko na kovinski tablici. Ob koncu izmene so številko vrnili – tisti, ki so se vrnili. »Srečno« je pisalo nad vhodom v rov.
V prostoru lebdeče polstene forme, ki visijo na nitkah, ponazarjajo krhkost in ranljivost rudarjevih življenj. V teh volnenih strukturah je ujeta njihova vsakdanja izpostavljenost tveganju, bolečini in nevidnemu delovanju strupene rude. Vsaka forma je kot kokon – zaščita in hkrati simbol napetosti med življenjem in smrtjo. Nekateri kokoni so »prižgani«, kot plameni, ki še vedno gorijo. Drugi ostajajo temni – tihi spomin na tiste, ki se niso več vrnili na površje, ki niso nikoli več vdihnili svežega zraka.
Vdih ni le odmev preteklosti, temveč tudi refleksija o vrednosti človeškega življenja – o telesnem spominu, ki se vtisne v prostor in materijo.
Predstavljajmo si tisti trenutek, ko se je rudar po dolgem, napornem dnevu kopanja vrnil iz rova in vdihnil – previdno, počasi in globoko – zrak, ki ga ne ovija prah rude, temveč diši po življenju.
Vdih.
Vdih je poklon idrijskim rudarjem, ki so se vsak dan vračali iz podzemlja v življenje. In tihi spomin na tiste, ki niso več vdihnili svežega zraka.
ZRAČENJE, 2025
Silva Horvat
Material: Volnena preja
Tehnika: Ročno tkanje v platnovi vezavi
Dimenzije: približno 1,5 x 8 m
Navdih za delo Zračenje sega v otroštvo, je spomin na mojo mamo.
Vsako pomlad je na vrtu ob hiši med dve drevesi napela vrv za perilo, nanjo pa smo iz omar obesili vsa zimska oblačila – predvsem volnene plašče, jakne in druga oblačila, ki jih ni bilo dovoljeno prati. Zrak in veter jih je čez dan prezračil, osvežil ter jim vdahnili vonj pomladi in svežine.
Na ta prizor sem se spomnila ob vstopu v stavbo ob Jožefovem jašku – v prostor, kjer so rudarji na kavlje obešali svoja oblačila in jih nato dvignili pod strop. Tam še danes visijo nekateri deli njihove garderobe – tiha priča preteklosti.
Vsi moji predstavljeni eksponati so ročno tkani iz volne in predstavljajo zapise določenega časa – segajo v obdobje med letoma 1980 in 1990. Zato lahko upravičeno trdim, da so dokaz trajnosti, ohranjenosti in uporabnosti – temeljijo na spoštovanju tradicije, ljudske motivike in hkrati sledijo sodobnemu izrazu.
So brezčasni – in hkrati povsem aktualni.
Otroški spomin na pomladno zračenje volnenih oblačil, prelit v prizor rudarskih oblek, ki visijo kot tih spomin pod stropom v stavbi Jožefovega jaška.
OBZORJE, PREŠITA ODEJA ŽIVLJENJA RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IDRIJA, 2025
Nina Vastl Štefe
Tehnika: ročno prešivanje in vezenje
Material: ponovno uporabljeno blago starih posteljnin, kuhana volna, bombažno polnilo, bombažne in volnene niti
Dimenzije: 300 x 300 cm
Odeje življenja so tekstilni kosi, uporabna umetnost, spomini, dediščina. To so odeje, ki pripovedujejo zgodbe posameznikov ali posebnih krajev.
Obzorje je Prešita odeja življenja Rudnika živega srebra Idrija. To je zgodba rudnika (del zgodbe) zašita na blago.
Rudnik je imel dolgo in zanimivo življenje. Njegova zgodba ima vse prvine realizma in romantike pa tudi fantastike ter vsebuje polno nasprotij. Mestoma je tragična, pa spet pogumna in vizionarska…
Iz rudniške zgodbe me je najbolj navdihnilo in se me dotaknilo nekaj stvari, ki sem jih vključila v Odejo življenja:
– poimenovanje nivojev v rudniku, ki je bilo v bolečem kontrastu z dejanskim stanjem: Obzorje
– znanje in kompleksnost tehničnih sistemov, ki so skupaj delovali na lokaciji Jožefov jašek: rake, kamšt, dvigalo, črpanje vode, tovorna žičnica, topilnica
– samorodne kapljice živega srebra
– povezava z mojimi rudarskimi predniki iz mežiške doline
– kontrast podzemlja in narave na površju
– ljudje, pretekli in sedanji.
Prešita odeja življenja za Rudnik živega srebra Idrija je mehka odeja, ki ima na blago všite dele rudniške zgodbe in pripoveduje o različnih plasteh podzemlja in zraka na površju …
FOTO: Maša Pirc, BIEN 2025
Tekstilna dela so nastala kot del projekta AlpTextyles, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Območje Alp.
Spletna stran je nastala v okviru projekta "Zaljubljeni v ustvarjalnost". Naložbo sofinancira Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Za vsebino je odgovorna Razvojna agencija Sora.
