Velika tekstilna instalacija Zemlja, seme

Velika tekstilna instalacija »Zemlja, seme« je nastajala več mesecev. Je rezultat kreativnega procesa tekstilnih oblikovalk, ki delujejo v okviru sodobnega tekstilnega centra Kreativnice – Nine Vastl Štefe, Lili Panjtar, Anje Musek in Silve Horvat.
Vse so z vsebino tako ali drugače povezane in vprašanje, ki smo jih tekom mesecev, srečevanj, debat in skupnega soustvarjanja obravnavale so izjemnega pomena za naš danes in jutri. Nastalo je eno kupno središčno del, hkrati pa je vsaka avtorica ustvarila še svoj avtorski kos. Vsi so med seboj povezani, a so hkrati samostojni in tvorijo tekstilni ekosistem.

Štiri avtorice so svoje znanje in izraznost prepletle med žlahtnostjo rodovitne prsti in nadzemnim svetom, ki to prst obrašča, varuje, se iz nje napaja. Vsaka v svoji prepoznavni tehniki – od tkanja, polstenja, barvanja in tiska z rastlinami do prešivanja lanenih tkanin – in prepoznavnem izraznem slogu. Skupno tekstilno delo Zemlja, prst se nadgrajuje s posameznimi avtorskimi deli: Nina Vastl Štefe (Črno seme), Anja Musek (Zemlja – lan – zemlja), Lili Panjtar (Novo življenje), Silva Horvat (Koruzno sonce). Vsi skupaj pa tvorijo edinstven ekosistem.

Zemlja, seme, 2022

Sodobni tekstilni center Kreativnice
Nina Vastl Štefe, Anja Musek, Lili Panjtar, Silva Horvat

Dimenzije: 400 x 200 cm
Uporabljeni material: predena in česana volna, laneno platno, lanena semena, bombaž

Seme je izvor, nosi življenje, je simbol preživetja, blagostanja, trajnosti in neodvisnosti. Z življenjem nabito seme pa je hkrati izjemno skromno in skrivnostno. Je povezava preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Seme je genetski zapis rastline in spomina skupnosti. Z njimi se ohranja značilna kulturna krajina, prenaša znanje pridelave hrane, uporabe rastlin, gospodarske dejavnosti, sobivanje celotnega ekosistema. Rastlinski svet je vir navdiha ustvarjalnosti in zdravi skupnost.

Seme je metafora ideje, iniciative, ki zraste in prerašča v nekaj večjega – v gibanje, skupnost, v mrežo. Posamezne so omrežene z drugimi, ohranjajo in spreminjajo svet. Tvorijo pozitiven naboj preko naporov vseh članov k skupnemu dobremu. Seme in ves rastlinski svet, ki iz njega izrašča, je prepleten z močni pomeni in simboli, je ključen motiv ljudske umetnosti in sodobnih umetniških praks. Vzgoja semen in pridelava hrane je s človekom neposredno povezana preko rok. Rok, ki obdelujejo, negujejo, sejejo, predelujejo. In izmenjujejo z drugimi rokami. Ustvarjajo.

Nekoč je bilo znanje o kmetovanju, pridelavi hrane in vzgoji semen del skupnosti, prehajalo je med generacijami. Skrb za semena je bila izjemnega pomena za preživetje skupnosti. Intenzivno kmetovanje in kapital sta preusmerila pozornost od pomena samooskrbe skupnosti in kakovosti hrane preusmerila v kvantiteto in zaslužek. Ob svetovnih in ekoloških krizah pa se vedno znova pokaže, kako ključnega pomena je dostop do semen in zmožnost samooskrbe. Vedno pomembnejša je biodiverziteta, ohranitveno kmetovanje, prebujajo se gibanja in skupine za samooskrbo. Skupnostne prakse, deljenje in izmenjava, skupno delo in ustvarjanje skupnega prostora ter demokratično upravljanje z njim se kažejo kot alternativa navidezno možni neskončni rasti.
Delo »Zemlja, seme« se o vseh teh vprašanjih preizprašuje in na svoj način odgovarja s skupnim delom in iskanjem rešitev, z ustvarjalnostjo. Štiri avtorice so svoje znanje in izraznost prepletle med žlahtnostjo rodovitne prsti in nadzemnim svetom, ki to prst obrašča, varuje, se iz nje napaja. Vsaka v svoji prepoznavni tehniki – od tkanja, polstenja, barvanja in tiska z rastlinami do prešivanja lanenih tkanin – in prepoznavnem izraznem slogu.