Razstava SITAR 1920: Od štampilje do štampiljke

Razstava SITAR 1920: Od štampilje do štampiljke, 23. 4.–18. 5. 2024

Rokodelski center DUO Škofja Loka in delavnica SITAR 1920 vas vabita na razstavo SITAR 1920: od štampilje do štampijke.

Razstava prinaša izseke iz življenjske poti najstarejše delavnice za izdelovanje štampiljk v Sloveniji, ki neprekinjeno deluje že 104 leta. Ob zakladnici danes izumirajočega znanja mojstrov obrtnikov in rokodelcev, ki prehaja iz generacije v generacijo, razstava pripoveduje mnogo zanimivih zgodb in anekdot ter opozarja na pomen ohranjanja tega znanja.

Vabljeni, da se nam v torek, 23. aprila, ob 18. uri pridružite na odprtju razstave v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka, Mestni trg 34 v Škofji Loki.
Razstavo bodo predstavile Kati Sekirnik, RC DUO Škofja Loka ter Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković iz podjetja SITAR 1920, ki sta leta 2018 od tretje generacije lastnikov prevzeli delavnico in jo na tradicionalnih osnovah, a na svež in njun način zapeljali v nove zgodbe.

Razstava je na ogled do 18. maja 2024.

www.sitar.si 

SITAR 1920 je najstarejša še delujoča obrtna delavnica za izdelovanje žigov in graviranje v Sloveniji in edina, ki še vedno ročno izdeluje lesene in otroške štampiljke. Je del dediščine in identitete mesta Ljubljana, lahko rečemo živi muzej, ki poleg mnogih drugih obrtniških in rokodelskih delavnic daje mestu identiteto, predvsem pa živost in »žmohtnost«. Obstoj in vztrajanje rokodelskih delavnic in ohranjanje rokodelskih poklicev je zelo krhko. Zakladnica znanja mojstrov in obrtnikov, ki prehaja iz generacije v generacijo, izginja in zato je še toliko bolj pomembno, da o takih delavnicah govorimo in jih delamo še bolj vidne.
Razstava Sitar 1920_od štampilje do štampiljke se sprehaja med nostalgijo in prihodnostjo.
Pripoveduje o zgodovini te najstarejše še delujoče delavnice izdelave štampiljk in nas skozi podobe vrača v otroštvo, ko smo v osnovni šoli zbirali zajčke in se bali črvov ter bili ponosni na vsako čebelico v zvezku za domače naloge. Motivi odtisnjenih štampiljk preko osebnih zgodb in skozi duh preteklega časa povezujejo cele generacije.

Pa le malo ljudi v bistvu sploh ve, kako je štampiljka narejena. Kakšen je bil razvoj tehnologije izdelave in veliko ljudi ne ve, da je kljub sodobnejšim postopkom v vsaki štampiljki izjemno veliko ročne izdelave. Sploh pri tistih, ki so narejene pri Sitarju.
Da delavnica Sitar ni zaprla svojih vrat kot mnoge druge rokodelske delavnice z dolgo tradicijo in da lahko danes v praksi izvemo vse o štampiljkah, sta odgovorni Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković. Z entuziazmom, izjemnim čutom za dediščino in tudi malo norosti sta pred dobrimi petimi leti prevzeli delavnico Sitar in ohranili to kultno rokodelsko delavnico. Ne le ohranili, ampak klasično štampiljko ponesli naprej. S svojim odgovorim delom do vseh, ki so štampiljke izdelovali pred njima in s širokim znanjem o oblikovanju ter umetnosti v tej delavnici puščata svoj pečat.

Če se vrnemo na začetek.
Ustanovitelj delavnice Sitar je bil Ciril Sitar, ki je s to obrtjo začel 1920. Poleg svojega rokodelskega dela in prispevka pa je bil pomemben tudi njegov družbeni angažma. Kot naglušen je bil eden od pobudnikov ustanovitve društva gluhih in naglušnih ter bil prvi predsednik Zveze gluhih Jugoslavije. Prizadeval si je za vključevanje gluhih in naglušnih v širšo družbo – tako je tudi sam v svoji delavnici zaposloval gluhe in naglušne ter jim s tem pomagal do zaslužka in samostojnosti. Bil je aktiven tudi pri protifašističnem gibanju in tudi s svojo tiskarno podpiral aktivnosti osvobodilnega gibanja.
Zgodovina delavnice Sitar je res pestra in dinamična. Preživela tri generacije družinskih delitev, več družbeno-političnih ureditev, podjetniških oblik, vojn in plačilnih valut. Vse to jo je pripeljalo do leta 2018, ko sta Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković od tretje generacije lastnikov, Sitarjevih vnukinj Barbare Blejec in Jere Honsić Blejec, ki za nadaljevanje nista imeli potomca, odkupili delavnico. Na tradicionalnih osnovah, a na svež in njun način puščata odtise v štampiljkarskem poslu. Pri svojem delu sodelujeta z različnimi grafičnimi oblikovalci, slikarji, ilustratorji, arhitekti, rokodelci in industrijskimi oblikovalci. Poleg otroških štampiljk, katerih motiviko razvijata z različnimi sodelovanji, sta izredno ponosni na ex-librise, s katerimi sta vstopili na področje male grafike. V svojih izdelkih uporabljata materiale lokalnega porekla, s sodelovanjem z raznimi lokalnimi obrtniki in rokodelci, kot so mizarji, kartonažerji, tiskarji in šivilje, pa v okolje, v katerem delujeta, vračata svoj prispevek.